Za mnoge preprosto Tamino: njegov posnetek iz leta 1964 pod Karlom Böhmom še danes velja za referenco. Umrl je pri 35 letih po padcu, nekaj tednov pred debijem v Metu, in zapustil eno najkrajših in najbolj ljubljenih karier v operi.
Odraščal je v revščini v Kuselu, igral rog v plesnih orkestrih, da je plačal šolo, in prišel v Freiburg s štipendijo; ostalo je opravil glas. Kar ostaja, je kruto malo in popolnoma živo: Tamino, Dichterliebe, nekaj Bacha in operete, plošče, ki v šestdesetih letih niti enkrat niso pošle. Njegov grob je v Münchnu; doprsni kip stoji v mestecu, iz katerega je prišel.