EN · DE · FR · IT · ES · RU · JA · KO · PL · HU · SV · SL

Papageno: ptičar, ki ukrade vsako predstavo

Princ dobi čarobno piščal, preizkušnje in dekle. Ptičar dobi smeh in skoraj vedno najglasnejši aplavz. Papageno krade Čarobno piščal že od večera, ko se je prvič zavesa dvignila, in točno to je bil namen njenega avtorja, kajti avtor je vlogo napisal zase.

Emanuel Schikaneder je vodil Theater auf der Wieden, napisal libreto in 30. septembra 1791 stopil na oder v obleki iz perja, da bi zapel Der Vogelfänger bin ich ja. Bil je izkušen komik in je natanko vedel, kaj predmestno dunajsko občinstvo pričakuje od njega. Mozart, ki ga je imel rad, je liku dal ljudsko ubrane kitične pesmi, čarobne zvončke in podpis, ki ga vsi mrmraje odnesejo iz gledališča: pet vzpenjajočih se tonov na panovi piščali, majhno navzgor obrnjeno lestvico, ki si jo orkester podaja sem in tja in se skozi opero vrača kot žvižg v temi.

On je človeško središče pravljice. Tamino je idealna figura, pogumen, resnoben, usmerjen navzgor k modrosti. Papageno hoče večerjo, kozarec vina in nekoga, ki bi ga imel rad. Pade na vsakem preizkusu, ki mu ga naložijo. Ko mu ukažejo molčati, klepeta; ko ga priganjajo k junaštvu, vpraša, ali lahko počaka do konca večerje. In opera ga za nič od tega ne kaznuje. Njegova nagrada je na koncu natanko to, za kar je prosil na začetku.

Njegov najtemnejši prizor je tudi njegov najbolj ljubljeni. Sam v finalu drugega dejanja, prepričan, da je svojo Papageno za vedno izgubil, vzame vrv in se pripravi, da se obesi, pri tem pa zelo počasi šteje do tri in na glas upa, da ga bo kdo prekinil. Prekinejo ga trije dečki, ki ga spomnijo na čarobne zvončke, in v minuti se obup prevesi v vrtoglavi duet pa-pa-pa, dva napol ptičja stvora, ki se prijecljata do sreče. Dobro odigran je prizor smešen in srce parajoč v isti sapi, kar je ves lik v malem.

Občinstvo ga ima raje od junaka, ker je on tisti, v katerem se prepozna. Junaki prestajajo preizkušnje; večina nas hoče predvsem večerjo in družbo, in Mozart, ki je ljudi razumel vsaj tako dobro kot kontrapunkt, je temu hrepenenju dal nekaj najbolj obstojnih melodij opere. Dve stoletji velikih Papagenov, od Schikanederja prek Gerharda Hüscha in Hermanna Preya do Walterja Berryja, je perje obdržalo v družini. Ta stran ne nosi njegovega imena po naključju. Vprašanje, na katero odgovarja vsak večer, je vprašanje njegove vrste, preprosto in človeško: kje na svetu poje Papageno?

See where Die Zauberflöte is playing right now, worldwide.

Data: open sources (opera houses, ticketing platforms, Wikidata). Part of the worldwide Die Zauberflöte map.